Včeraj je tako splošno kot strokovno javnost razburil poziv predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič k odstopu ustavnega sodnika Klemna Jakliča.

‘’Zakon o ustavnem sodišču je jasen, da je pridobitna dejavnost popolnoma nezdružljiva s funkcijo sodnika in da gre tukaj za hudo nezdružljivost. Kot nekdo, ki se zavzema za pravno državo in kot pravnica, pričakujem, da bo dotični ustavni sodnik ponudil svoj odstop,’’ izjavi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič.

V resnici se navedbe predsednice državnega zbora nanašajo na sodnike in ne ustavne sodnike. Pri prvih velja zakon o sodniški službi in drugih zakon o ustavnem sodišču. Slednji ima izredno določbo o izjemi, prvi pa ne. Ključna je četrta alineja prvega odstavka 16. člena Zakona o ustavnem sodišču, kjer je govora o izjemi. V členu je jasno napisano:’’Funkcija sodnika ustavnega sodišča ni združljiva z opravljanjem poklica ali pridobitne dejavnosti, razen dejavnostmi visokošolskega učitelja, znanstvenega delavca ali visokošolskega sodelavca.’’

Da se ustavni sodniki ukvarjajo z dejavnostmi znotraj zakonskega okvirja ni nič neobičajnega. Ali je predsednica državnega zbora  presegla svoja pooblastila s tem, ko je ustavnega sodnika ostro pozvala k odstopu? ‘’Predsednik državnega zbora, ki je utelešenje zakonodajalca posega v sestavo ustavnega sodišča oziroma želi spremeniti sestavo ustavnega sodišča med trajanjem mandatov, zato ker ji morda nekdo od sodnikov ni všeč,’’ odgovarja ustavni sodnik Jan Zobec.

‍