Ne, nismo start-up stranka, leto dni po ustanovitvi Gibanja Svoboda pravi predsednik stranke in premier Robert Golob. Kar vsekakor drži, saj je Gibanje Svoboda nastalo po prevzemu že obstoječe Stranke zelenih dejanj Z.dej. V letu dni je preimenovana stranka na državnozborskih volitvah zmagala in prevzela oblast ter se začela lotevati obljubljenih sprememb. Doslej lahko izpostavimo kapico na cene energentov, ki so poletele v nebo. Nova davčna zakonodaja je bila med podjetniki sprejeta z mešanimi občutki, do rešitve zdravstva pa smo, kot kaže, še leta daleč.
Pregled leta so pripravili v informativni oddaji Planet 18. Kot se je v zadnjem desetletju zgodilo tudi drugim mladim strankam, je Gibanje Svoboda zaradi svojih obljub kmalu začelo naskakovati prvo mesto na strankarski lestvici priljubljenosti. V državnem zboru s 41 poslanci Gibanja Svoboda postane daleč najmočnejša stranka. Namesto Janševih je Golob začel obsežne kadrovske menjave, s katerimi je bila očitno poplačana marsikatera usluga, politična ali gospodarska. Jeseni se je Gibanje Svoboda podalo osvajati tudi lokalne in predsedniške volitve. Se je pa Golobu v tem letu zgodil tudi marsikateri besedni spodrsljaj.
Kljub temu da je covid-19 skorajda že pozabljen, se je zdravstvo v Golobovih rokah v tem letu dokončno sesulo. Medtem ko napoveduje, da se bo sistem začel prenavljati v prihodnjem letu, se mu je že sprožil drugi plaz težav, in sicer javni sektor. Po dvigu plač sodnikom in tožilcem so takšno zahtevo upravičeno postavili tudi drugi sindikati. Zdaj je glavno neodgovorjeno vprašanje, kako dolgo bo Golobu in njegovi vladi še uspelo krmariti med zahtevami sindikatov, preden se ti podajo na ulice.
